Na predstavitveni turneji s knjigo Tischler - življenjska pot vodilnega politika in šolnika koroških Slovencev je avtor in novopečeni prejemnik Zoisove nagrade Andrej Rahten obiskal tudi Sele, kjer je v pogovoru z glavno urednico tednika Nedelja Matejo Rihter spregovoril o svoji novi knjigi, posvečeni življenju Joška Tischlerja. Pogovoru je prisluhnila polna dvorana farnega doma v Selah, med obiskovalci tudi Tischlerjevi potomci.

V Selah je bila na ogled tudi spremna razstava o Tischlerju.

Več o knjigi in nakup: https://www.mohorjeva.com/knjige_buecher/detajl/tischler.-zhivljenjska-pot-vodilnega-politika-koroshkih-slovencev

Mohorjeva družba v Celovcu je vabila na izlet poverjenikov in poverjenic v evropsko prestolnico kulture 2025 in najmlajše mesto Slovenije – v Novo Gorico in v italijansko sestro Gorico. Vabilu so se odzvali tudi domači vremenarji Slovenskega sporeda ORF.

Najprej smo obhajali sveto mašo v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Cerkev so zgradili šele leta 1980, ko se je politika v Jugoslaviji nekoliko omehčala in izdala gradbeno dovoljenje za cerkveno središče. 12. decembra 1982 je škof dr. Janez Jenko slovesno posvetil cerkev. Župnija se je takrat preimenovala v župnijo Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.

Mašo izletnikov je daroval provizor na Radišah Marjan Plohl.

Po maši je sledilo dobro kosilo v gostilni Pri Hrastu v Novi Gorici.

Po Novi Gorici in Gorici nas je vodil zgodovinar dr. Renato Podbersič. Nova Gorica šteje okoli 13.000 prebivalcev in je trinjasto največje mesto v Sloveniji. Mesto je nastalo šele po drugi svetovni vojni zaradi nove razdelitve ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. Najstarejša stavba je železniška postaja, zgrajena leta 1906. Stoji na zahodnem delu mestnega središča, tik ob meji z Italijo.

Izlet smo programsko končali z ogledom frančiškanskega samostana Kostanjevica z vodenjem po cerkvi, knjižnici, vrtu do grobnice zadnjega francoskega kralja Karla X. (1757–1836), edinega francoskega kralja, ki je pokopan zunaj meja Francije. Cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan samostan na Kostanjevici je dal zgraditi grof Matija Thurn leta 1623. Leta 1811 je bila Kostanjevica dodeljena v varstvo frančiškanom, ki jo upravljajo še danes. Samostanska knjižnica obsega več kot 16.500 knjig, številne so neprecenljive vrednosti, od tega je 32 prvotiskov. Na policah najdemo tiske, ki so nastajali od 16. do 19. stoletja. Za Slovence je pomembna slovnica Adama Bohoriča iz leta 1584. Od leta 1985 ima celotno območje Kostanjevice s cerkvijo, samostanom, knjižnico in grobnico status umetnostnega in kulturnega spomenika.

Dr. Andrej Rahten, zgodovinar in novi predstojnik oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Mariboru, je letošnji prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine. Nagrado podeljujejo Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta; ZRC SAZU in Zgodovinski inštitut Milka Kosa.

V obrazložitvi piše: prof. dr. Andrej Rahten je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom pomembno prispeval k boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine v zadnjih desetletjih habsburške monarhije in v postimperialni dobi. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine. Njegovo raziskovalno delo pomaga ohranjati zgodovinski spomin ter poglablja razumevanje prelomnih dogodkov in osebnosti, ki so v prvi polovici 20. stoletja zaznamovali slovenski prostor.

Vrsta Rahtenovih knjig je izšla pri Mohorjevi Celovec, nazadnje monografija o Jošku Tischlerju.